ananas- zdravo sadje

Zdravilno sadje

Ananas

Sredi močne zelnate rastline se razvije do tri kilograme težak plod z značilno luskasto površino. Rumeno meso ima značilen aromatičen okus, ki nas v mislih popelje na potepanje po eksotičnih deželah. Ananas je prvotno uspeval le v Južni Ameriki; Braziliji in Parag­vaju. Ker je pri mladih in starih tako zelo priljubljen, ga sedaj goji­jo tudi v Mehiki, Puerto Ricu, na Havajih in Filipinih, na Tajskem, v Afriki in Avstraliji – povsod tam, kjer sije sonce vse leto in na­makajo zemljo subtropske nevihte. Ananas vsebuje – razen biotina, vitamina B 12 in vitamina E – vse vitamine, pa tudi 16 različnih mineralov in mikroelementov. Zara­di izredno visoke vsebnosti bromelaina pa velja kot eno najboljših naravnih zdravilnih sredstev. Proteolitični (beljakovine razgrajujoči) encim bromelain pomaga našemu zdravju na dva načina:

– bromelain v črevesju razgradi trpežne beljakovinske ovojnice bakterij in naredi konec s črevesnimi glistami,
– poleg tega beljakovine iz hrane razgrajuje na aminokisline.

Aminokisline prehajajo brez težav skozi črevesno steno v krvni obtok. Na svojem potovanju skozi labirint človeškega ožilja nosijo s seboj še številne mikroelemente kot so železo, cink ali baker. Bromelain prodira tudi skozi kožo. Z ananasovim sokom napojen kosem vate položimo na starostne pege, ki nastajajo na hrbtni strani rok. Pigment, ki se kopiči v pegah, bo zbledel in pege bodo lahko celo popolnoma izginile.

Zdravljenje z ananasom:

– izboljšuje razmerje beljakovin v vsem telesu,
– razbremenjuje trebušno slinavko,
– deluje odvajalno, blaži edeme (kopičenje vode v tkivu),
– pomaga pri prebavnih težavah in driski,
– pomaga pri sončarici,
– odstranjuje starostne pege.

Bromelain – čudežni encim

Če smo natančni, je bromelain mešanica treh encimov, ki razgrajujejo beljakovine: bromelaina, ananaze in ekstranaze. Ananas lahko zato prištevamo k najpomembnejšim pomoč­nikom pri presnovi beljakovin v telesu.
Poleg tega ima bromelain še druge čudežne lastnosti: en­cim preprečuje strjevanje krvi in tako izboljšuje prekrvitev. Znižuje krvni tlak in prispeva k razgrajevanju oblog na notra­nji površini žil (vzrok arterioskleroze). Bromelain tudi blaži vnetja. Sprošča mišičje, preprečuje lokalne mišične krče, kot so na primer menstrualni krči, pri čemer preprečuje sintezo nekaterih tkivnih hormonov (stro­kovno: prostaglandinov tipa 2).

Z nakupovalne police vzamemo praviloma le popolnoma dozore­le plodove. Spoznamo jih po tem, da z njih zlahka odtrgamo trde, izbočene luske. Zeleni plodovi niso dozoreli, temnejši plodovi so bolj kakovostni. Ananasovi plodovi so občutljivi. Ne smemo jih shranjevati v preveč hladnem prostoru. Hladilnik za shranjevanje sploh ni pri­meren. Ti eksotični, sonca vajeni plodovi tudi niso prav nič zadovoljni, če jih na rezine narezane mesece dolgo pustijo ležati v sladki vodi v pločevinkah. Pri tem izgube do 60 odstotkov vitaminov. Razgradi­jo se tudi zdravilne molekule bromelaina. Sveži ananas narežemo na za prst debele rezine in jih olupimo. Pri jedi si lahko pomagamo z majhnimi vilicami in nožem za sad­je, pri čemer osrednji oleseneli del izrežemo. Če želimo ananas pripraviti na drugačen način, ga lahko po dolžini razrežemo na štiri dele in izrežemo trd osrednji stržen. Nato ga olupimo, razre­žemo na poljubno velike kose in pripravimo. Nedozoreli plodovi vsebujejo izredno veliko kisline, zato lahko poškodujejo zobe. Ljudje z občutljivo želodčno sluznico ali z že­lodčnimi težavami nasploh naj se raje odrečejo tudi bolj sladkim, dozorelim plodovom. Tudi v nosečnosti uživanje ananasa ali ana­nasovega soka ni priporočljivo.

Avokado

avokado
Zaradi bogastva kakovostnih maščobnih kislin je to južno koščiča­sto sadje osnova zdravega in okusnega jedilnika. Vendar ponuja avokado še več: vsebuje posebno vrsto sladkorja, ki poživlja kro­nično utrujene in pomaga predebelim do vitke postave. Domovina avokada je Srednja Amerika. Danes pridelujejo avoka­do v toplih in vročih podnebjih, na primer v Braziliji, Izraelu, Mehiki, južnih državah ZDA, v Afriki, Grčiji in Španiji. Med vsemi vrstami sadja je vsebnost maščob v avokadu najvišja: okoli 10 do 15 odstotkov. Tri četrtine teh maščob je v obliki več­krat nenasičenih maščobnih kislin. Tako je avokado idealno živilo za vse, ki se morajo ali želijo odreči maščobam živalskega porekla. Avokado ima zaradi visoke količine manoheptuloze, posebne vrste sladkorja oziroma ogljikovega hidrata, ki ga vsebuje, pomembno te­rapevtsko vlogo. Količina sladkorja v krvi se pri uživanju avokada ne zviša, temveč celo zniža. S tem se preskrbljenost živčnega siste­ma in možganskih celic, ki se prehranjujejo izključno z glukozo, ze­lo izboljša. Posledica: počutimo se vitalni, sveži in bistrega duha. Ljudje s preveliko telesno težo imajo pogosto povečano količino inzulina. Hormon inzulin preprečuje zgorevanje maščobnih celic. Avokadove učinkovine delujejo ravno nasprotno, znižujejo količi­no inzulina in maščobne obloge se lažje raztapljajo. Poleg tega vsebuje avokado beljakovine, vitamine in mineralne snovi v zelo kakovostnem razmerju. Avokado nam daje veliko lecitina (po­memben za živčne celice) in bakra (nenadomestljiv pri nastajanju rdečih krvnih telesc).

Zdravljenje z avokadom:

– pomaga pri hujšanju,
– osvežuje um, zvečuje budnost in sposobnost koncentracije,
– lajša menstrualne težave,
– krepi želodčne sokove za boljšo prebavo beljakovin,
– pospešuje nastajanje rdečih krvnih telesc,
– je idealen vir beljakovin za doječe matere.

Avokado lahko kupujemo vse leto. Barva plodov je odvisna od sorte in sega od svetlozelene do črnozelene. Še trdi plodovi  le­po dozorijo. Za uživanje je primeren avokado, ki se pod priti­skom prsta nekoliko vda. Tako dozorel avokado pa moramo hi­tro porabiti, saj se hitro pokvari. Avokado je zelo primeren za solate in predjedi vseh vrst ali kot okusen, lahek namaz za kruh.

– Hruškasti, kakih 300 gramov težki plodovi s svojim zdra­vim, kot maslo mehkim rumeno zelenim mesom, nadomešča­jo številna druga, manj primerna, maščobe vsebujoča živila.
– Z avokadom vnesemo v presnovo najboljše beljakovine, naj­finejše maščobe in najbolj zdrave ogljikove hidrate.
– Izvrstna osnova za vmesne obroke, na primer kot avokadov namaz z belim kruhom.
– Avokado vsebuje še posebej veliko vitamina B6. Ljudje, ki jedo veliko mesa, imajo povečano potrebo po tem vitaminu.
– Končno iz avokadovega semena lahko vzgojimo še lepo sob­no rastlino.

Plod prerežemo po dolžini, odstranimo veliko koščico in izdolbe­mo meso. Takoj ga pokapamo z limoninim sokom, saj pomembne maščobne kisline pod vplivom svetlobe oksidirajo v nekaj minu­tah. Prosti radikali pri tem uničijo občutljive maščobne kisline, meso avokada se obarva neokusno rjavkasto in večina zdravilnih učinkovin propade. Meso avokada se zlasti dobro poda k rakom ali ribam. Najbolje je če ga začinimo le s soljo in poprom, pri čemer ne izgubi izvrst­nega značilnega okusa. Avokado nam ponuja še en prav poseben užitek. Vzgojimo ga lahko v nezahtevno sobno okrasno rastlino. Seme položimo v ko­zarec vode in ga postavimo na okensko polico ali v zimski vrt. Vodo v kozarcu redno menjavamo. Če imamo srečo, bo trdo se­me čez nekaj časa vzklilo in zrasel bo zelen poganjek. Seme nato posadimo v cvetlični lonček, prekrijemo ga z zemljo in lonček postavimo na sončen prostor. Rastlina avokada bo kmalu zrasla do stropa.