zeleno-jabolko

Vremenska preobčutljivost

–       Tip I (44 odstotkov): utrujenost, apatičnost, depresivno razpoloženje, težave s koncentracijo.
–       Tip II (43 odstotkov): nemir, razdražljivost, migrena, sla­bosti, nespečnost, razbijanje srca, bolečine pri srcu, navali krvi v glavo, vrtoglavice, mišični trzaji, motnje vida, pomanj­kanje zraka, razdraženost sluznic.
–       Tip III ( 13 odstotkov): sestavljenka znakov tipa I in II.

Vzroki
Za vreme občutljivi ljudje se težko prilagodijo spremenjenim vre­menskim pogojem. Na splošno velja, da se napačno prehranje­van ali bolan organizem teže prilagaja kot zdrav. Iz tega lahko povzamemo dve pomembni pravili za vremensko občutljivost:
–       lahka, nemastna hrana razbremenjuje telo in pospešuje sposo­bnosti prilagajanja vremenskim spremembam
–       če se občutljivost na vreme pokaže v hujši obliki, je priporočlji­vo obiskati zdravnika, da bi izključili morebitne bolezni.

Meteorološki krivci
H glavnim meteorološkim krivcem spadajo suhi in vroči vetrovi. ki nastanejo iz zračnih tokov nizkega zračnega tlaka, kot na pri­mer fen v Alpah ali hamsin v Prednji Aziji.

Problemi s hormoni in nevrotransmitorji
Pri bolnikih, občutljivih za vreme, je hormonsko in nevrotrans­mitorsko ravnotežje nadpovprečno labilno.
–       Pri občutljivih za vremenske razmere tipa I se pri spremembah vremena vedno zmanjša izločanje noradrenalina in serotonina. Ta dva hormona med drugim posredujeta med živčnimi končiči skrbita za ravnotežje storilnosti pa tudi za obvladovanje stresa. Pri vremensko preobčutljivih tipa I ima sprememba prehrane razmeroma dobre možnosti.
–       Tisti ki jih prištevamo k tipu II, imajo v krvi presežek serotoni­na. Čeprav velja serotonin za snov, ki povečuje storilnost in pov­zroča evforijo in ga imenujemo »hormon sreče«, je prevelika koli­čina vzrok za nenavaden vzpon aktivnosti. To se pokaže z nemi­rom razdraženostjo in motnjami spanja. Vremensko preobčutljivi tipa II se uspešno zdravijo z visokimi dozami vitamina A in vitaminov skupine B .
–       Tisti iz skupine III neredko trpijo zaradi premočnega delovanja ščitnice. Žal pri njih s spremembo prehrane ni mogoče pričarati nobenega pomembnega uspeha.

Prave aktivne naravne snovi za tip I
–       Blokatorji MAO. Glavno sredstvo za zdravljenje so tako ime­novane snovi MAO (monoamin-oksidaze). Te namreč zavirajo hormone dobrega počutja: serotonin, dopamin in noradrenalin. V naravi najdemo številne naravne aktivne snovi, ki jih prištevamo k MAO blokatorjem in ki preprečujejo delovanje encimov MAO. Sem spadata predvsem kvercetin in ceaksantin. Prvega najdemo v jabolkih, brstičnem ohrovtu, brokoliju, ohrovtu, stroč­jem fižolu in češnjah. Ceaksantin pa je predvsem v brokolih, ohrovtu in špinači.
–       Aminokislina triptofan je predstopnja serotonina, ki zmanjšuje depresije. Veliko triptofana imajo morske ribe, perutnina, jajca, stročnice ter orehi in semena.
–       Aminokislina fenilalanin je začetna stopnja noradrenalina. Naj­demo jo v korenju, rdeči pesi, paradižnikih, špinači in jabolkih. Za tiste, ki jih prištevamo k tipu III, velike količine fenila­lanina niso priporočljive, ker povečujejo delovanje ščitnice, ki pri teh ljudeh tako že izloča preveč hormonov.

Prave aktivne naravne snovi za tip II
–       Vitamin A pomaga pri motnjah vida in razdraženih sluznicah. Da ne bi preveč obremenjevali prebave, je priporočljivo dodajati vitamin A pri rastlinski hrani, ki ima visoko vsebnost karotina. Sem štejemo predvsem marelice, brokole, ohrovt, buče, korenje in špinačo .
–       Vitamini skupine B podpirajo delovanje živčevja, pomagajo pri nespečnosti, nervoznosti in razdražljivosti. Našli jih bomo v polnozrnatih izdelkih, zelenjavi, pivskem kvasu in orehih. Občas­no pojejmo tudi košček nemastnega mesa.

Priporočljiv jedilnik:
Manj maščob
Uživajmo manj maščob in več sestavljenih ogljikovih hidra­tov. Kolikor je mogoče, zmanj­šajmo porabo mastnega mesa, gostih omak in sladkarij. Rajši izberimo polnozrnate proizvo­de, krompir in stročnice.

Ne jejmo preobilno
Izogibajmo se preobilnim obrokom. Čim bolj je poln želodec, toliko manj krvi osta­ne za možgane in toliko teže bomo ostali budni.

Jabolka in brokoli
Vremensko preobčutljivi tipa I naj bi pojedli vsak dan eno jabolko in najmanj dvakrat tedensko zelenjavo, kot so na primer brokoli, ohrovt, špinača in brstični ohrovt. Pogosteje si pripravimo sadno solato, na primer iz svežih češenj, jabolk in banan.

Mnogo vitaminov
Vremensko preobčutljivi tipa II potrebujejo mnogo vitami­na A in velike količine vitami­na B. Poskusimo opustiti jutranjo žemljico in jo zame­njati s polnozrnatim kruhom (polnozrnati kruh ki so manj priporočljivi, ker so neredko izdelani pretežno iz bele moke). Prav tako je bolj zdra­vo, če se odločimo za musli, ki mu lahko dodamo jogurt, kefir, mleko ali skuto. Jejmo več surove hrane, sestavljene iz zelenjave, ki vsebuje mnogo karotina, na primer korenja, paradižnikov, buč, brokolov ter rdeče ali rumene paprike.