hujsanje

Nekatera živila ne ustrezajo posameznim krvnim skupinam

Strokovnjaki za prehrano, dietetiki in znanstveniki, ki se ukvarjajo z raziskovanjem krvnih skupin, so v svojih dolgoletnih raziskavah preučili biokemične reakcije in ugotovili, zakaj neko živilo določeni krvni skupini manj ustreza ali ji sploh ne ustreza. Rekonstrukcija nastanka posameznih krvnih skupin je seveda le majhen sestavni del skupne slike, kljub temu pa nam pomaga pri ustvarjanju predstave, katera živila bomo zaradi svoje krvne skupine najbolje prenašali, saj se je organizem v dolgem času že prilagodil nanje. Dokopali so se do osupljivih ugotovitev: vse je odvisno od nekaterih beljakovin v živilih. Te so po svoji sestavi tako zelo podobne specifičnim imunskim snovem v krvnih skupinah, da jih je mogoče celo zamenjati. To pomeni: ko zaužijemo neko živilo, ki za našo krvno skupino ni ustrezno, zavzamejo svoj položaj obrambne moči našega organizma in se bojujejo proti vsiljivcem.

Kako je s tako imenovanim Rh-faktorjem?
Za izbiro pravilnih oziroma ustreznih živil je pomemben tudi tako imenovani Rh-faktor v krvi (približno 85 odstotkov ljudi ima pozitivni Rh -faktor 15 odstotkov pa jih ima negativnega). Zato Rh-faktor pri dieti na podlagi krvnih skupin nima posebej odločilne vloge, saj je po besedah ameriškega znanstvenika dr. D’Adama kar 90 odstotkov vseh ki določajo krvno skupino, povezanih s primarno krvno skupino, torej s skupinami 0, A, B ali AB.

Kaj se zgodi, če v krvi nastajajo protitelesa
Dandanes natančno vemo, zakaj ni mogoča izmenjava krvi različnih krvnih skupin. Posamezne krvne skupine ustvarjajo protitelesa (beljakovine), ki se medsebojno izključujejo. Človeški organizem sprejme kri samo tistega krvodajalca, katerega krvna skupina se ujema s krvno skupino prejemnika. V nasprotnem primeru lahko organizem zavrne tujo kri, to pa glede na okoliščine lahko celo ogrozi življenje prejemnika. V nujnih primerih sprejme organizem kri krvne skupine 0, saj to lahko sprejmejo ljudje, ki imajo vse preostale krvne skupine. Kdor pa ima krvno skupino 0, lahko sprejme samo kri dajalca z isto skupino. Ljudje, ki imajo krvno skupino AB, lahko sprejmejo kri dajalcev katere koli krvne skupine. Dandanes dajejo prejemniku pri transfuziji le kri enake krvne skupine.

Vsaka krvna skupina ima svoj lastni obrambni sistem
Nespremenljive in za vsako krvno skupino značilne lastnosti, ki jih podedujemo s krvno skupino, so zlasti v membranah rdečih krvničk (eritrocitih). Lastni obrambni sistem vsakega organizma uporablja te kemične lastnosti (antigene) za prepoznavanje vsiljivcev in za ustvarjanje lastnih protiteles. Značilnost antigenov je, da se prisesajo (pritrdijo) na vsiljivca, ga označijo in ga naposled uničijo. Obrambne snovi v krvi lahko onemogočijo vsiljivce, na primer bakterije, viruse, parazite ali tuje celice, tako da se prilepijo nanje, jih strnejo v kepe (temu se v medicinskem jeziku pravi aglutiniranje) in s tem onesposobijo. Ker pa krvne skupine ustvarjajo protitelesa za boj proti drugim krvnim skupinam, je obrambni postopek pri srečanju z drugo krvno skupino enak. Pri obrambnih telescih krvi je pomembna posebnost: imunski sistem ustvarja protitelesa šele takrat, kadar jih organizem potrebuje za obrambo proti vsiljivcem, na primer ob okužbi ali cepljenju, obrambna telesca v krvi pa so vsakemu človeku položena že v zibel. Po rojstvu traja kake štiri mesece, da v krvi nastane polnovredno oziroma dokončno število obrambnih telesc.

, ,