lektini v fižolu

Kaj zmorejo beljakovinski lektini

Približno sto let že vemo, da vsaka krvna skupina ustvarja protitelesa proti drugim krvnim skupinam. V tem obdobju pa so znanstveniki opazili še nekaj, kar dokazuje povezavo med krvnimi skupinami in načinom prehrane. Neka­tere snovi v živilih imajo podobne lastnosti kot krvna protitelesa, namreč sposobnost, da krvne celice zlepijo v strdke, to pa v organizmu povzroči enako reakcijo kot zavrnitev tujka. Znanstveniki so ugotovili, da so poglavitni krivci za to lektini. Gre za belja­kovinske spojine, katerih naloga je spajanje z drugimi organizmi. So nekakšno naravno superlepilno sredstvo, ki ga obrambni sistem našega organizma, pa tudi virusi, bakterije in paraziti uporabljajo kot sredstvo za to, da se lahko pri­lepijo na druge organizme. Lektini imajo torej dvojno vlogo: koristni so, na primer, v žolčevodih ali na površini jeter, saj onemogočajo povzročitelje bo­lezni, po drugi strani pa nam škodujejo, saj omogočajo prodor virusov ali bakterij proti določeni krvni skupini. Zanimajo nas zlasti tisti lektini, ki jih zanesemo v organizem s hrano in niso združljivi s posamezno krvno skupino. Ko beljakovine že zaidejo v krvni obtok, se na slepo lotijo dela. Izberejo or­gan ali kar cel sistem delovanja organa, na primer jetra, ledvice, možgane ali želodec, ter tam zlepijo krvne celice in jih tako uničijo, ravnajo skratka tako, kot bi uničevale vsiljivce v telesu ali tujek. Ker pa isti lektini prizanašajo celi­cam druge krvne skupine, so strokovnjaki izhajali iz možnosti, da je neko živilo koristno za celice neke krvne skupine, nasprotno pa lahko škoduje celi­cam druge krvne skupine. Zlepljanje beljakovin na celicah preprečuje nor­malno absorpcijo in nadaljnjo predelavo hrane. Vidne posledice motene pre­snove so na primer maščobne blazinice in različni edemi (otekline, bule), v katerih se nabira odvečna voda iz telesa, vendar gre pri tem za razmeroma manj škodljive posledice. Huje je, če gre za poškodovano sluznico oziroma za vnetje želodčne sluznice, bolezni jeter ali oslabelost ledvic, kar vse lahko tudi pripisujemo lektinom.

Značilno za lektine: krvna skupina A lahko živi brez mleka

Primer, ki najbolje pokaže, kako se lektini, ki jih najdemo v živilih, spre­menijo v antigene za posamezne krvne skupine, je mleko. To živilo ima enake lastnosti kot krvna skupina B. Če človek s krvno skupino A zaužije mleko, se kmalu potem začne zlepljanje ali aglutinacija, kar je klasičen način pri zavračanju nekega živila, saj skuša organizem na ta način zavrniti tujek. Lektini z lahkoto zdrsnejo skozi želodec, saj že­lodčna kislina ne najeda njegovega lepka. Znanstveniki so celo pre­pričani, da beljakovinski lektini prek želodčne sluznice zdrsnejo v krv­na obtočila ali zaidejo v kri skupaj s prebavljenimi delci mleka in se pozneje naselijo nekje v telesu.

Že najmanjša količina lahko povzroči veliko škodo

Veliko škodo povzroči samo del lektinov, ki pristanejo v telesu, saj zadošča že neznatna količina, da se zlepi veliko število celic, še posebej, kadar gre za lek­tine, ki so neprimerni za posamezno krvno skupino. Najbrž je to odvisno od tega, da lahko ena sama molekula lektina ob pomoči tako imenovanega lek­tinskega mosta zlepi večje število krvnih telesc. Našemu imunskemu sistemu se izmuzne samo približno 5 odstotkov lektinov, ki jih zaužijemo s hrano, pozneje pa pristanejo v krvi, kjer pridejo v stik z belimi in rdečimi krvnimi telesci (eritrociti in levkociti) ter jih uničijo. Pove­dali smo, da lektini v želodcu ne povzročijo škode, v prebavnem traktu pa sprožijo močno vnetje črevesne sluznice, prav tako pa tudi ne prizanašajo živčnemu tkivu.

Začeti je treba z lektini, ki jih naš organizem dobro prenaša

Kljub temu da je odziv organizma na lektine izrazit, to še ne pomeni, da mo­ramo skrbno paziti, katero živilo vsebuje lektine. Praktično nemogoče jih je izločiti iz naše prehrane, saj jih je v vseh vrstah hrane dovolj: v zelenjavi, ži­tih, ribah ali stročnicah. Čeprav jih je v teh živilih kar veliko, imajo nekateri lektini tudi pozitivno vlogo in sicer pri uničevanju žolčne poti. Pomembno je, da smo pri izbiri hrane pozorni na tiste lektine, ki jih dobro prenašata tako naš organizem kot naša krvna skupina. Kdor ima na primer krvno skupino 0, naj ne uživa nobenih izdelkov iz pšenice, saj mu bo škodila lepilna beljakovina (gluten), oblika lektina, ki prav pri ljudeh te krvne skupine najbolj draži tanko črevo. Ali fižol Iimbo, ki z aglutinacijo škoduje samo človeku s krvno skupino A, prizanaša pa predstavnikom vseh preostalih treh krvnih skupin. Tudi paradižnik, jajčevci ali krompir (družina razhudnikovk) vsebujejo lektine; predvidevajo celo, da so lektini iz krompirja odgovorni za huda vnetja sklepov, kot je na primer revmatični artritis.

,